CraSh

SPOZNANJE

Nekoč prvič je preizkusil, opojnost sladko je izkusil,

od takrat pa se pretaka, po žilah neustavljiva spaka.

Od začetka lepa zgleda, nič čudnega da se ne zaveda,

deluje kot odkritje, obstojno iluzira mu sožitje.

Navzven dormantna, izgleda čudovita in konstantna,

dobro voljo mu spodbuja, spomine lepe le obuja.

Pod površjem pa grdoba, rije korenine mu do groba,

počasi zaseda vse kotičke, počasi spravlja ga v pleničke.

Oddaljuje stran se od veselja, postaja sama sebi želja,

vse občutke mu prerase, ohrani pa spomin na dobre čase.

Parazit najpomembnejši postaja, zgleda kot edina pot do raja,

je vse ostalo nepomembno, le sebe smatra za izjemno.

In gledam, opazujem, po začetni sreči poizvedujem,

veselih zgodb je mnogo, po njih posega le v zalogo.

S preteklostjo je bil zveličan, v to je sam prepričan,

danes pa je vse slabo, nov kozarec prazni z žalostjo.