REALNOST
Brez kakršnega občutka, spominjam se davnega trenutka,
kar spominjam se in imam za dejstvo neizpodbitno,
v drugi glavi je, lahko pozabljeno in nekoristno.
Pojavlja se mi tukaj vprašanje, kaj resnica je in kaj neznanje,
sprva se mi zdi, če je dovolj oseb dogodek pozabilo,
da dogodka ni, kot da nič popolnoma se ni zgodilo.
Vprašanje dalje se razvija, kaj če dva dogodek le ovija,
če prvi je navaden pozabljivec, ali brisal je nezânimivo,
naj bo drugi bojazljivec, ker brez priče je neprěpričljivo?
Čeprav glava se razbija, odgovor je lahko le teorija,
vsak zase le določa, kvaliteto svojega spomina,
in sam lahko naprej sporoča, kakšna zanj je zgodovina.
Da pa nebi glava pozabila, raje bo taprava ponovila,
kar je lepega in hvale vredno, naj večkrat glasno zadoni,
pa se potem problem posredno, napram realnosti stopi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar