sobota, 29. november 2014

(Arhivska)

POMANJKANJE


Šele ko si navajen na grenkô,
je slâdko res sladkô,
je treba spustit standarde pa vsaka malenkost zdi se kot zlato.

Tudi tema ni več tema,
če dolg' prižgana ni luč nobena,
le tako cenjena je vsaka kresnička podarjena.

Je težko in problematično,
za osebo karizmatično,
če je zavedanje apatično.

Mišljenje sivo ni zavidljivo,
s pomanjkanjem je ozdravljivo
in barvito je čudo živo.

DESTRUKCIJA


Grenko spoznanje, depresivno je stanje,
temelji gnili so hišo porušili,
so pozabili, da bi posodobili,
sebično ravnanje, nastalo je klanje.

Srečna dobrina postane ruševina,
začrtano vodilo zdaj usahnilo,
prihaja določilo: vse bo minilo,
brez spomina, nerazumljiva praznina.

Pot neiskrena, nikakršna je vnema,
po besedah ljubljen, v dejanjih pogubljen,
naivno bil zaljubljen, zdaj pa izgubljen,
introvertirana mrena, srž problema.

Dvojna merila so življenje krasila,
brez odgovornosti želi pozornosti,
brez odpornosti nalaga napornosti,
držeča spojila, zdaj so popustila.

Pot svobode ista ni kot nezvestobe,
nisi kar imaš, tisto si kar drugim daš,
sebe ne poznaš, ker za druge ne garaš,
v srce me bode: le ti imaš tegobe.