(Arhivska)
OGLEDALO
Pogledam se malo v ogledalo,
slika v nerazločno se razbije,
vsak del zase v mozaik se skrije,
brez sence, budalo sem ostalo.
Podoba skrivenčene oblike,
z navidezno naravno podlago,
z detajli ustvaril sem si zgago,
cele, sam ne znam ustvarit' slike.
Ne joči Peter, samostojen si,
s tem ko spreminjaš se kot ameba,
si cvet, ki vsakič drugač' zacveti.
Kaj ti potem jamrati je treba?
Prijat'le se z osebnostjo dobi,
ne v mislih, v dejanjih je oseba.
Ni komentarjev:
Objavite komentar