ponedeljek, 29. september 2014

SEBIČNOST


Zazrt v sanje, se počuti bedno,
kar storil je, nič ni centa vredno,
pravilno zdi se, da se meni je razdajal,
zaprte so kulise, zakaj naprej ni vztrajal?

Razdrt z izdajo, se oklepa vsakega spomina,
prestopam le postajo, ostalo je le zgodovina,
le kako drugače, bi lahko sodelovala,
da mi vse pogače, jaz pa rečem včasih hvala.

Potrt nad mano, nekake ideje objokuje,
pozabi naj prestano, jaz imam trenutne nuje,
pot me pelje, kamor trenutno pač odvija,
naj se spelje, če drugam se mu zavija.

Prežrt z bedo, nejasne želje mi izraža,
srdit je kot torpedo, meni pa blamaža,
žal ne poslušam, če mi tema ni povšeči,
a dopuščam, da pripravljen vsem se je odreči.

Zame živi naj, dela in plačuje,
moje stvari naj pridno vzdržuje,
jaz za njega pa svoj prst pomignem,
nekega dne, ko se s pekla vzdignem.

Ni komentarjev:

Objavite komentar